APDEJT.si

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

V Turčiji se jutri začenja novo obdobje obrestnih mer na kreditne kartice. Uporabniki kreditnih kartic morajo biti pozorni, saj se bodo obrestne mere znižale.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo kljub močnim pritiskom administracije Donalda Trumpa in njegovim zahtevam po znižanju, obrestne mere ohranila nespremenjene. Dva guvernerja sta sicer glasovala proti. Po odločitvi je predsednik Feda Jerome Powell podkopal zaupanje v določene poteze. Hongkongška monetarna agencija (HKMA) je v sledenju potezam Feda prav tako ohranila svojo osnovno obrestno mero nespremenjeno.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je podal izjavo in odgovarjal na vprašanja po tem, ko je Fed pustil obrestne mere nespremenjene, pri čemer sta dva člana glasovala proti. Medtem so bili v Evropi objavljeni podatki o maloprodaji v Švici, francoski inflaciji (CPI) in nemški inflaciji, ki pa niso bistveno vplivali na pričakovanja glede prihodnjih potez Švicarske narodne banke (SNB) ali Evropske centralne banke (ECB). Trg še naprej zmanjšuje pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani ECB pred koncem leta.

Azijske delnice so se v četrtek gibale mešano, potem ko je večina ameriških delnic zdrsnila, saj so se na Wall Streetu povečali dvomi o tem, ali bo Federalna banka do septembra znižala obrestne mere, kar bi spodbudilo gospodarstvo. Japonski indeks Nikkei 225 se je zvišal za 0,9 % na 41.020,91 točke, potem ko je japonska centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene. Južna Koreja je medtem sklenila carinski dogovor, kar je prav tako vplivalo na razpoloženje na trgu.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Ameriška centralna banka (Fed) je na zadnjem zasedanju že petič zapored ohranila obrestno mero nespremenjeno, kljub pričakovanjem nekaterih analitikov o znižanju septembra. Ta odločitev je privedla do situacije, kjer sta se dva guvernerja prvič po več kot 30 letih uprla in glasovala proti, kar kaže na notranja nesoglasja glede monetarne politike. Kljub pritisku s strani nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je Fed vztrajal pri svoji odločitvi, čeprav nekateri strokovnjaki še vedno napovedujejo znižanje obrestne mere v septembru.

Ameriška centralna banka (Fed) je na svojem zadnjem zasedanju ohranila obrestno mero pri 4,25 do 4,5 odstotka, kar so potrdili tudi v New York Timesu. Ta odločitev je sprožila kritike, predvsem s strani The Conservative Treehouse, ki Fed in Jeromea Powella obtožuje, da namerno ustvarjata nevzdržno dolžniško spiralo. Vpliv te odločitve na gospodarstvo in morebitne posledice za zadolženost ostajajo pomembna tema razprav.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na petem zaporednem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene, kljub močnim političnim pritiskom predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje stroškov zadolževanja. Medtem sta univerzi Brown in Harvard dosegli dogovore s Trumpovo administracijo glede raziskovalnih sredstev. Univerza Brown je objavila dogovor o ponovni vzpostavitvi raziskovalnih sredstev, ki vključuje 50 milijonov dolarjev plačila organizacijam za razvoj delovne sile v Rhode Islandu v naslednjih 10 letih. Predsednik Trump je tudi izjavil, da bi njegova administracija lahko sprejela 500 milijonov dolarjev od Harvarda za rešitev spora glede financiranja, povezanega z antisemitizmom in politikami raznolikosti.

Nizozemska banka ING je v zadnjem četrtletju zabeležila nižje obrestne prihodke, kar je povzročilo zmanjšanje dobička v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub temu, da so se obrestni prihodki zmanjšali, so se povečali prihodki iz sklepanja posojil. Generalni direktor Steven van Rijswijk je poudaril, da je banka kljub trenutnim gospodarskim nemirom dobro poslovala, hkrati pa je banka zabeležila rast števila strank.

Ameriška centralna banka (Fed) je v skladu s pričakovanji ohranila svojo referenčno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Odločitev je bila sprejeta kljub pritiskom, da bi znižali obrestne mere, in ne nakazuje morebitnega znižanja v septembru.

Odbor za monetarno politiko (Copom) brazilske centralne banke je soglasno sklenil ohraniti ključno obrestno mero Selic pri 15 % letno, s čimer je prekinil obdobje povišanj. To je najvišja raven Selica v zadnjih 19 letih. Kljub temu, da je obrestna mera ostala nespremenjena, Brazilija ohranja drugo najvišjo realno obrestno mero na svetu.

Analiza člankov razkriva, da so se kupci in lastniki nepremičnin v Kanadi in ZDA znašli v negotovem položaju zaradi povišanih hipotekarnih obrestnih mer, kar otežuje nakup domov. Strokovnjaki poudarjajo, da je za oceno celotne slike ključnega pomena večplastni pogled na hipotekarni trg. Kljub temu, da so naprodaj številne nepremičnine, si jih mnogi ne morejo privoščiti, saj se ne predvideva večje olajšanje na tem področju.

Donald Trump je bil pohvaljen za boljše, kot pričakovano, številke bruto domačega proizvoda (BDP) kljub pomislekom glede carin. Medtem so se v Federal Reserve (Fed) pojavila nesoglasja med Trumpovimi imenovanimi člani glede obrestnih mer, čeprav je znižanje malo verjetno. Pojavile so se tudi napovedi, da bi Trumpova poravnava s Paramountom lahko privedla do širjenja MAGA »propagande« v medijih.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo glasovala za ohranitev obrestnih mer nespremenjenih, kar je prvič v več kot 30 letih, da sta dva člana sveta guvernerjev izrazila nasprotno mnenje. To odločitev je kljub pritisku Bele hiše sporočil predsednik Feda Jerome Powell. Odstopanje od konsenza kaže na razpoke znotraj Fed-a glede nadaljnje monetarne politike.

Ameriška centralna banka (Fed) je na peti zaporedni seji ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem se je uprla pritiskom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki si prizadeva za znižanje obrestnih mer. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev utemeljil z dejstvom, da inflacija ostaja "nekoliko povišana", kar preprečuje znižanje stroškov zadolževanja.

Ameriška centralna banka (Fed) je sporočila svojo odločitev o ključni obrestni meri, ki jo bo javno predstavil predsednik Feda Jerome Powell. To se je zgodilo v času, ko se Fed in Powell soočata z naraščajočimi pritiski s strani nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, kar je dodatno zaostrilo politično in finančno situacijo.

Ameriška centralna banka (Fed) je julija na svojem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno, in sicer v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Kljub mešanemu dogajanju na svetovnih trgih pred odločitvijo Feda, predvsem zaradi pozitivnih signalov iz trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko, je centralna banka potrdila svojo politiko stabilnosti.